Erazem B. Pintar: Nikoli zadovoljen

Čeprav ima veliko talentov, ga širša javnost pozna predvsem kot zapeljivca in nenasitnega ljubimca. Pravi, da so mu tak imidž naredili mediji, on pač samo pove tisto, kar misli. To je sicer res in treba je priznati, da so nekateri njegovi pogledi sicer nenavadni, a dobro argumentirani.

A zloglasni Erazem je očitno prepričan tudi o tem, da novinarji ne znamo dovolj dobro opraviti svojega dela in da je tudi v tem on (naj)boljši. Bilo je veliko popravljanja, spreminjanja in "slogovnih" dodatkov. Zato si lahko drugo besedo iz naslova razlagate s poudarkom na drugem o ali na e, v prvem primeru boste imeli gotovo prav. 
 
Oglejte si tudi fotogalerijo! 

 
Si človek kljub sedmim avtomobilom, lastnemu letalu in jaccuziju v hiši še vedno želi materialnih dobrin, še boljšega avta, novejšega letala, prestižnejšega čolna? 
Menim, da glede na možnosti živim zelo preprosto življenje. Nikoli nisem bil skromen, vedno pa zelo preprost. Stvari si kupujem iz različnih vzrokov. Največkrat je to navdušenje nad tehniko in tehnologijo, včasih adrenalinska odvisnost, včasih dejanska praktična potreba. Res pa je, da so vse stvari, ki jih imam, vedno dobro izkoriščene. Z barko in letalom naredim ogromno število ur. Nisem tip človeka, ki bi si karkoli kupil iz snobizma. 
 
Imeti več denarja si želi skoraj vsak človek. 
Sodobna ekonomija poskuša ljudi okužiti z idejo, da bodo srečo našli v materialnih stvareh. Fino je biti svoboden in neodvisen, vendar denar sam, niti stvari, kupljene z njim, ne osrečujejo same po sebi. Denar oziroma materialne stvari osrečujejo le, če gre za vprašanje preživetja oziroma meje človeku dostojnega življenja. Sam si finančnega uspeha nikoli nisem zares želel oziroma ga med svojimi željami nisem opazil.  
 
To lahko reče samo nekdo, ki ima veliko denarja, kajne? 
Ne, jaz sem bil včasih boem, imel sem dolge lase, igral sem kitaro in tenis. Denar sem si služil kot teniški trener, hkrati pa sem hotel predvsem oblikovati, raziskovati, delati stvari, ki jih drugi niso znali. Začeli smo iz nič in prva leta podjetništva smo zaslužili vsak približno slabih tristo mark na mesec. Svoje prve izdelke pa smo prodajali ob nedeljah na bolšjem trgu. 

 
S čim ste pravzaprav uspeli? 
Z dvema prijateljema smo ustanovili podjetje, ki se je ukvarjalo s proizvodnjo softwarea. Uspeli smo takrat, ko smo lahko zaposlili veliko ljudi. Imeli smo jih več kot sto, nato pa smo to podjetje dobro prodali. 
 
In tako se je začelo bogastvo? 
Bogastvo je relativna stvar. Mene imajo za bogatega, ker ne skrivam svojega imetja, saj s tem nisem obremenjen. Gotovo ne sodim med deset tisoč najbogatejših Slovencev. Ampak osemdeset odstotkov teh bogatašev je prišlo do denarja na nelegalen način, ostali pa skrivajo svojo zasebnost ali živijo v tujini. Bogastvo zato ni primeren termin, boljše bi bilo govoriti o premoženju. 
 
Kako vam zdaj uspe delati samo tri ali štiri dni na teden, ostali čas pa ste na morju? 
Sedaj imam dve manjši podjetji, ker sem v določeni točki življenja ugotovil, da je čas največje bogastvo, ki ga lahko imaš. Zdaj ga imam veliko več kot prej, ko sem vodil večje podjetje.  
 
Ampak da lahko imaš čas, moraš imeti tudi denar. 
Ena najboljših stvari, ki si jih lahko kupiš z denarjem, je čas. Večinoma pa so ljudje obsedeni s služenjem materialnih dobrin in jim zmanjkuje časa za vse drugo. Kupujejo si dobre avtomobile in druge dobrine, a jih nimajo časa uporabljati. 
 
Ampak vi pa potrebujete kar sedem avtomobilov? 
Seveda, vendar je le eden nekaj vreden. Poslovne kulture oblačenja, kamor hočete ali nočete spada tudi avto, si nisem izmislil jaz, jo le prakticiram. Kadar je zadaj nek namen. Drugi ima 430 konjev in ga potrebujem za dušo, saj sem adrenalinski odvisnik. Terenca potrebujem za smučanje, da lahko prevažam psa in da lahko obiščem mamo na Blegošu, vsakodnevno pa ga sedaj uporablja Daniela. Dva hudo stara avtomobila mi stojita na letališčih, kamor najpogosteje letim z letalom in sta vredna vsak približno eno dobro večerjo, en mali avto uporablja moja hišna pomočnica. No, in mami sem za rojstni dan kupil novo micro. Skratka, cel avtopark je vreden manj kot osmice, ki jih vozijo na primer politiki ali še kako bolj negativno selekcionirani pomembneži. 

 
Če ima nekdo toliko žensk, kot ste jih imeli vi (nekoč ste povedali, da gre za štirimestno število), verjetno ne more biti posebej izbirčen. Se torej v vaši postelji poleg lepotic znajdejo tudi podpovprečne ženske (vsaj kar se lepote tiče)? 
Vse skupaj je ena velika manipulacija medijev. Pišem kolumne in aforizme, delam glasbo, pojem, pilotiram, plujem, ukvarjam se s športom, kuham in poslujem. Skratka, neskončno tem za razgovor, potem pa te neka neumna novinarka vpraša, s koliko ženskami si spal. Na to malo zavito odgovoriš, konec koncev nikoli nisem nič skrival, in potem naredijo mediji iz tega hit. Ni več pomembno, kaj delaš, kaj misliš, le številka tvojih ljubimk. Idiotizem. Ljudje pa seveda večinoma niso dovolj cinični do medijev in te obtožijo, da se s tem še hvališ. 
 
Vam je torej žal, da ste to povedali? 
Ni mi žal, ker mi ponavadi za nič, kar sem naredil, ni žal. Naredil sem pa napako, ker te potem vsi sodijo po takih izjavah. Mislim, da številke niso nikakršna kakovost pri moškem. Kakovost je odnos do ženske ali žensk.  
Glede vašega vprašanja o izbirčnosti pa tole. Lepote imamo več vrst in odnos do nje se menja s časom, s kulturo, področjem... Moški bi se morali v mladih letih večkrat zbujati z misicami, pa bi bili njihovi ideali potem drugačni, odnosi manj napeti in svet boljši. Moški, ki so imeli v postelji lepotice, so s tem manj obremenjeni. Kdo pa pravi, da je nasmejana, simpatična debeluška manj privlačna kot zategnjena presušena manekenka?  
 
Nekateri težko osvojijo že eno žensko, kaj šele veliko? 
Dobiti žensko sploh ni težava, ker je "trg moških" pri nas zelo slab. Moški so večinoma polni kompleksov, ljubosumni in imajo cel kup strahov. Dokaz za to so cele horde tujcev, ki derejo k nam. Mislite, da zaradi odličnega piva? V Londonu so izbrali Slovenijo kot deželo, kjer najhitreje najdeš partnerja, pred Češko, celo pred Ukrajino. Nekdo pride iz Londona in ima okrog sebe takoj pet žensk. Ker so pri nas pravi moški redkost. No, in ker so bile Slovenke vedno neracionalno mahnjene na tujce. 

 
Kdo pa je pravi moški? 
Nekdo, ki ima smisel za humor, karizmo in zna biti korekten do ženske. Če si do njih pošten, so ženske pripravljene sprejemati veliko kompromisov, o katerih moški sanjajo. Mentaliteta slovenskih moških pa je ta, da je treba ženski čim več lagati. Z lažmi so pri poznih devetnajstih prišli do prvega seksa in potem je to osvojena šablona. Namesto da bi se izpopolnjevali v zapeljevanju, se v laganju. 
 
Najbrž zato, ker je dolgoletno vztrajanje v monogamni zvezi ponavadi težko? 
Težava ni v monogamiji, ampak v posesivnosti, vezani na monogamijo. Če daš moškim svobodo, da lahko seksajo tudi drugje, bodo naenkrat ugotovili, da se jim ne da. Ogromno varanja se dogaja ravno zato, ker je to prepovedano. 
 
Katera stvar v spolnosti je za vas tabu, če sploh katera? Bi prakticirali na primer seks z živalmi ali kaj podobnega? 
Verjeli ali ne, sem v spolnosti precej staromoden. Verjamem v dober preprost seks ena na ena, brez uporabe kakršnihkoli pripomočkov. Rad imam seks. In če imaš seks preprosto rad, ne potrebuješ vibratorjev, bičev, vrvi in lisic. To so stvari za tiste brez posebne domišljije. Moje mnenje pač. Ne rečem, da občasno ne prija seks z dvema ali tremi dekleti, vendar mora biti to izjema, saj je v primerjavi z dobrim seksom v dvoje v trojčku v bistvu dolgčas. Se ne dogaja nič tako močnega kot v seksu ena na ena, kjer gre za intimo, za izmenjavanje čustev. Nikoli se nisem udeležil nobenega svingerja ali skupinskega seksa, pogled na gole moške me seksualno odbija. Živali? Pa kaj je z vami? 
 
Se spomnite svojega najboljšega seksa in ali je za vas vsak seks boljši kot nič seksa? 
Ubogi moški, ki se spominja svojega najboljšega seksa! Vsak seks mora biti tisti hip najboljši, ne strinjam pa se, da je vsak seks boljši kot nič seksa. Verjamem pa, da je krivec za slab seks vse prej moški kot ženska. 

 
Koliko pornografskih filmov imate doma? 
Dva. Oba sem dobil kot darilo od prijateljev. Eden je še na VHS-u in je baje prvi slovenski pornič. Priznam, nisem si ga še ogledal. Drugi je DVD, enkrat na enem žuru smo ga dali celo na projektor, v smislu provokacije neke skupine puritank. Težko bi našel bolj dolgočasno stvar, kot je gledanje porničev. Mogoče gledanje nogometa. Teh ljudi res ne razumem, žal. Seksanje in igranje nogometa, da, za to sem vedno. Gledanje tega po televiziji ? Dolgčas! 
 
Torej vi ne potrebujete popestritev pri seksu? 
V obliki porno filmov in pripomočkov že ne. Meni je bilo super, ko mi je punca za obletnico naredila pot iz listov vrtnic. Od vhoda, čez celo dnevno, po stopnicah v spalnico. Popestritev je lahko seks v morju, ko te oblivajo valovi, lahko v kuhinji ali na bližnjem travniku. Drugih stimulansov pa ne potrebujem. 
 
Že nekaj časa imate dekle, Danielo. Še vedno velja, da svojim ženskam ne obljubljate zvestobe? 
Seveda, in ženska, če je pametna, to sprejme, ker zvesti moški tako ali tako ne obstajajo. Poznam ljudi, za katere bi pol Slovenije dalo roko v ogenj, ko pa pridemo v tujino, ga prvi "namoči", in to v najmanj primerno. Daniela ima to razčiščeno. Rekla mi je, da nikoli ni hotela biti edina, hoče pa biti prva. In je res! Potem dolgo dolgo ni nikogar. Če priložnostnemu seksu med kosilom ne pripisuješ kakšnih trapastih razsežnosti, je ona tudi edina. Poslovneži, ki jim korenjak še stoji, gredo med delovnim časom na seks, ostali pa na golf. Ne verjamem, da si Daniela želi golfista. Ona je tista, ki živi z mano, tista, ki z mano vsak večer objeta zaspi, in tista, ki se vsako jutro ob meni zbudi. Ona je z mano vsak konec tedna na morju, ona z mano potuje, me spremlja na vseh prireditvah in srečanjih. To, kar počnem jaz, sploh ni nobeno varanje. Varanje, ki ga opažam pri drugih, je bistveno bolj problematično. 
 
Koliko časa na dan preživite pred ogledalom? Menite, da ste lepi? 
Malo. Zelo malo. Brijem se enkrat na teden, umivanje zob pravzaprav ne šteje, ne? Ne vem, če je moški lahko lep. Čudno se že sliši, mar ne? Tako gejevsko. Da, všeč sem si, priznam. Težko bi živel, tako kot večina, z neprestano željo, da bi na sebi nekaj spremenil. Verjetno imam srečo. 

 
Kakšen učenec ste bili v srednji šoli in na faksu? Ste redno končali študij? 
V osnovni in srednji šoli sem bil vedno prav dober učenec. Veliko sem treniral in tekmoval v tenisu, ogromno sem se ukvarjal z elektroniko in že takrat sem imel svoj bend, tako da mi je bila šola deveta skrb. Vendar nikoli nisem imel težav, prav dober uspeh sem lahko dosegal brez resnega učenja in ob veliko izostankih. Na fakulteti sem v rekordnem času naredil večino izpitov, vendar nikoli nisem diplomiral. Očitno bom večni absolvent. Po ustanovitvi prvega podjetja sem mogoče postal tam malo aroganten, saj sem videl, kako sistem ščiti nesposobne profesorje po fakultetah, ki ob že trideset let zastarelih predavanjih vrtičkajo okoli inštituta JS. Pobirajo denar, ki bi moral iti v razvojna podjetja, država pa s tem sama sebi žaga vejo, na kateri sedi. O tem bi se dalo povedati veliko. Kakorkoli, tam sem zapadel v nek konflikt in enostavno odšel. 
 
Naštejte tri najpomembnejše stvari, ki delajo moškega privlačnega? Je ena od njih denar in ali ta ni nujno potreben? 
Zunanja podoba, karizma in smisel za humor. Na četrtem mestu inteligenca. Denar tukaj ne igra nobene vloge. Polovica žensk je dovolj pametnih, da jim ne, druga polovica pa ima nek idiotski materinski sindrom in se celo življenje tako ali tako lepi samo na propadle, zapite izgube. V njih vidijo možnost svoje razsvetlitve in orgazmičnost lastnega mučeništva. Je pa res, da je denar dober izgovor cele vrste nesposobnih, zakompleksanih in ljubosumnih moških. Saj veste, moškemu je najlažje reči: "Lahko njemu z ženskami, ko pa ima denar ..." Taki tudi sicer ne bi zapeljali prave ženske, če jim boste dali vse bogastvo tega sveta, saj samozavest ni povezana samo z denarjem. 
 
Bi objavili svoje akte? Koliko bi računali, če bi hoteli objaviti vašo golo fotografijo? 
Če bi se želel sam slikati gol, bi se že. Me ne veseli pretirano! Če bi mi dobro plačali, tudi ne, saj nimam kakšne posebne potrebe po denarju, ki je sicer stranski produkt mojih potreb, kar pa golo fotografiranje ni. Če pa bi s tem lahko pomagal komu, ki to potrebuje, oziroma kjer bi se kaj poznalo, pa bi razmislil. Enostavneje: naščuvajte Tomaža Berginca (kolega pilot, vaš direktor), da bo za slike nakazal 100.000 evrov pediatrični kliniki in me imate! 

 
Kaj v življenju najraje počnete, kaj vas najbolj izpolnjuje? 
V življenju najraje živim. Ljudje počnejo v življenju vse živo, le živijo ne. Jaz živim! 
 
Vaš pes Athos je rodovniški. Ste kdaj razmišljali, da bi posvojili kakšnega mešanca iz zavetišča in ali je tudi izbira psa pri vas stvar prestiža? 
Athos je nemška doga. Pes je stvar prestiža le revežem. Mislim, intelektualnim revežem. Želim pa imeti določene stvari razčiščene pri nakupu psa. Pasji značaj je mešanica vzgoje in pasme. Vsega se z vzgojo ne da narediti, ne glede na aktualne polemike na to temo. Torej želim psa, ki ga imam od malega in pri katerem vem, kaj lahko pričakujem, tudi ko zraste. Tega ne moreš dobiti v zavetišču. 
 
Kakšen odnos imate do rumenega tiska, katerega tarča in hkrati avtor (kolumna v Lady) ste tudi sami? 
Do rumenega tiska preprosto nimam odnosa. Glede na podtikanja in laži, ki jih rumeni tisk širi o meni, je tako najbolje. Že sovraštvo je nek odnos, zato do njih ne želim imeti res nobenega odnosa. Sam ne pišem trača. Pišem sicer za rumeno revijo, vendar za revijo, ki za razliko od drugih rumenih revij ni zlobna, ni negativna in ni privoščljiva.  
 
So po vaših izkušnjah Slovenke dobre ljubimke? 
To bi težko generaliziral. Niso ne boljše niti slabše od ostalih. Kot ljubimke! Mislim pa, da so nadpovprečno lepe. Zlepa ne najdeš kraja, kjer srečaš toliko lepih deklet kot po Sloveniji. Tisti, ki smo veliko potovali, to vemo.  
 
Katero od znanih Slovenk bi najraje videli golo? 
Nobene posebej. Verjetno se tovrstne želje porodijo sproti, mar ne? 
 
 
Manca Mirnik 
Foto: Uroš Zagožen