Grafološka analiza

Če je hedonizem nazor, da je cilj človekovega življenja uživanje, potem se je potrebno tudi vprašati kaj za posameznika uživanje pomeni. Za Erazma velja, da to niti slučajno ni ležanje pod palmo. Notranja razgibanost in pronicljivost ga silita k vedno novim izzivom in aktivnostim. Če na tem mestu zapišem, da je naravnan k visokim standardom, ne bo to čisto nič novega za nikogar od nas, saj ga kot takega poznamo. Erazem je ustvarjalna a tudi samodisciplinirana oseba, ki stremi k vedno novim izzivom. Ima močno željo po razvijanju samega sebe in doseganju osebnih ciljev. Njegov namen je vedno doseči odličnost. Na poti proti cilju se osredotoči na tisto, kar je nujno potrebno. Tudi, če mu kdo skuša preprečiti aktivnosti, se ne ustraši, ampak še vedno verjame, da bo na koncu dosegel, kar si je zastavil. Verjame vase in to samozaupanje temelji na preteklih izkušnjah.

Lahkotnost pri njem nima kaj iskati. Vrta v podrobnosti, preigrava in kupčka. Kot se za pravega hedonista spodobi, se oviram z lahkoto ogne. Natančno ve v kaj je vredno usmeriti svojo energijo in katere situacije tega niso vredne. Prilagodljivo, se zna izogniti vsem neljubim situacijam. Če ugotovi, da neka situacija zanj ni prava, ji brez omahovanja pomaha v slovo.

Duševno je »prebrisan«. Hitro dojema in v hipu razume ozadje stvari in situacij. Znanje pridobiva zelo na hitro in ne potrebuje posebnih razlag. Zlahka tudi preskakuje s teme na temo. Kreativnost izraža »na praktičen način«. Karkoli dela, tam pusti svoj osebni pečat.

Misli ga ne spustijo iz primeža. Notranji impulzi, ki se jim ne more upreti, silijo tega izjemnega človeka, k vedno novim miselnim kombinacijam, ki jim ni in ni konca. Njegove misli so zahtevne in hitre. Rad preigrava in analizira vse mogoče kombinacije v odnosu do dogodkov in do ljudi. Kakor je sposoben vsak posamezen detajl razstaviti na prafaktorje, je sposoben iz posameznih delčkov sestaviti tudi celoto. Je občutljiv mislec, ki sogovornika »sleče do nazga«. Nemalokdo se mu rajši ogne, saj njegova prekipevajoča energija sproža tudi strah pri manj energetsko močnih ljudeh. Njegovi kritičnosti in pronicljivosti je seveda kos le malokdo. Obvladati zna skorajda vsako situacijo. Zaveda se, da je vsak, še tako majhen, element pomemben za celoto. Sposoben je najti povsem samosvoje, originalne rešitve za nastale situacije. Predvsem pa zanj ni pravega rezultata brez materialnega dokaza. Kljub odlični domišljiji, ne bo nikoli ostal nad oblaki. Velik spekter interesov in sposobnost večopravilnosti mu omogočajo, da svoje ideje, želje, cilje vedno pripelje do realizacije.

Z aktivnim miselnim procesom zavestno razvija nove ideje in izzive. Ob reševanju zapletov s svojimi mentalnimi kapacitetami občuti pri tem ugodje. Uživa v teoretičnih razglabljanjih. S svojim jasnim mišljenjem je zmožen razrešiti večino situacij. Zelo redko se zgodi, da je zadovoljen z rutino. Ne mara pozicij, kjer se zahteva povprečna ali manjša stopnja izrabe mentalnih kapacitet. Če ostane kdaj brez mentalne stimulacije, postane nervozen in razdražljiv. V ozadju vedno izvaja raziskave in miselne poskuse. Visoka stopnja mentalne energije aktivira njegov um. To mu daje gonilno moč, da si postavlja visoke cilje, poleg tega pa mu daje optimističen pogled na življenje.

Erazem je oseba, ki zaupa svojim odločitvam. Ne boji se drugih ljudi in novih situacij. Je neodvisen in samozadosten, slednje bolj po sili razmer, saj zadovoljiti njegov miselni koncept ni ravno nekaj samo po sebi umevnega. Niti uspeh niti napadi ga ne prizadenejo. Ima zdravo mero samospoštovanja in dobre notranje vire. Ljudi okoli sebe vidi kot vredne in neprecenljive (vključujoč samega sebe). Ne dovoli, da bi ga kdo odvrnil od zastavljenih ciljev. Je odprt, radoveden in išče nove izkušnje. Ne boji se poskusiti. Če mu ne uspe, ni prizadet, ampak si skuša izkušnjo zapomniti in jo uporabiti pri naslednjem poskusu. Je sočuten, vendar ne sentimentalen in rad pomaga drugim.

Erazem je impulziven in nagnjen k temu, da reagira prej, preden premisli, kaj bi bilo potrebno storiti. Na čustva reagira v trenutku. Avtomatski odziv prihaja iz njegovih občutkov, ne pa iz njegovega mišljenja. Pri pogovoru rad menja teme in je bolj slab poslušalec.

Za prijatelje ima raje sebi podobne ljudi, ki so na enaki valovni dolžini kot on, da lahko z njimi na dolgo in široko razpravlja o zelo različnih temah, saj jih obvlada prav širok spekter.

Je družaben in odziven. Ni mu nerodno razpravljati tudi o najbolj osebnih zadevah. Svobodno govori o čemerkoli, najsi bo o jezi ali ljubezni. Vendar v to kategorijo ne sodijo njegova globlja čustva. Kadar se počuti prizadetega, izraža svojo jezo neposredno. Rad razčisti vse nesporazume in verjame, da zdrava stopnja prepirov med ljudmi vodi k boljši komunikaciji , boljšemu razumevanju in medsebojnemu spoštovanju.

Svoja stališča trmasto zagovarja. Pri soočenju s tekmecem se raje spusti v boj, kot pa, da bi popustil. Da bi poslušal navodila ali napotke drugih? Pozabite. Njegova trma pa ni samo enoznačna. Pomaga tudi, da se trdno drži svojih obljub in dogovorov. Da bi snedel besedo? Malo verjetno. Pa saj mu tudi ni treba, ker obljubi samo tisto, za kar ve, da lahko tudi izpolni.

Četudi rad poskrbi, da je del dogodkov, saj je družabna oseba, ki okolico in ljudi rada zaznava z vsemi čuti, pravih prijateljev zagotovo nima veliko. Ne zaupa razmerjem, ki so prezgodaj preveč čustveno naravnana ali preveč intimna. Vedno potrebuje določen uvod. V odnosih z drugimi je subjektiven. Lahko je tudi muhast in nepredvidljiv. Včasih reagira sebično.

Meni, da z drugimi komunicira povsem jasno in neposredno, večinoma pa pozabi, da vsi vendarle niso na njegovem miselnem nivoju in zato tudi ne morejo dojeti njegovih miselnih kombinacij. Lahko bi rekli, da po svoje precenjuje sogovornike in potem razočarano strmi nad napačnimi interpretacijami svojih razlag. Za vse želi najti racionalno razlago in ljudem rad pomaga prepoznati napake. Je efektiven taktik, ki nasprotniku rad zamaje tla pod nogami. Četudi se zdi, da nosi srce na dlani, njegovo pravo bistvo prepozna le malokdo, kljub temu, da sam nima interesa kazati se drugačnega kot je v resnici.

Zazrt je v vrednost denarja. Tisti, ki so mu blizu, ga morda jemljejo kot osebo, ki ji je več mar za materialne stvari, kot pa za osebne odnose. Videti je, kot da postavlja ceno na vsako stvar okoli sebe. Ima občutek za denar in njegovo uporabo.

Erazem je vsestransko nadarjena oseba. Njegove črke govorijo o literarnih nagnjenjih, kulturnih interesih, o nadarjenosti za glasbo in ples, organizacijskih sposobnostih in propagandnem talentu. Na kateremkoli področju je sposoben dodati kako svojo unikatno zamisel. Ima veliko željo po materializiranju svoje energije. Rad ima napredek in nepretrgano išče dokazovanje. Brez težav se prilagaja novim situacijam in ljudem. Spada med tiste ljudi, ki so se sposobni povzpeti po stopnicah v svoji karieri, začenši popolnoma na dnu. Če bi imel na izbiro več služb, bi izbral tisto, ki bi mu ponujala določeno tveganje. V sebi se čuti varnega. Ob soočenju s frustracijami ali konflikti bo svojo moč uporabil, da jih bo obšel. Pri iskanju rešitev, bo rajši uporabil takšno, ki je ni uporabil še nihče. Navadne in tradicionalne stvari niso zanj. Svoj uspeh je sposoben videti kot lekcijo in jo uporabiti pri iskanju uspeha v bodočnosti. Pripravljen je sprejeti potrebne spremembe v svojem mišljenju in delu, da bo naslednjič dosegel boljše rezultate. Prenese konstruktivno kritiko. Sprejme jo, kadar je pravilna, in ignorira, kadar ni. Sebe vidi kot drugačnega od drugih ljudi. Previdno v mislih predela, kaj potrebuje zdaj in kaj v bodočnosti, izbira najpomembnejše cilje, in izloča tiste, ki so zanj prelahki ali preveč težavni. Določi tudi, kaj ima resnično rad in v to smer pelje svoje priložnosti. Zmožen je sam začeti več stvari in ima moč, da ideje spravi v akcijo. Ve, da je tisto, kar dela, rezultat njegovega hotenja in njegove lastne izbire. Zanj ne bi bilo nič čudnega, če bi zamenjal dnevne obroke in tudi za svoje zdravje ne skrbi tako kot bi bilo potrebno. Stimulirajo ga le izzivi, eksperimenti in testiranje idej na različne, dinamične načine.

Ima sposobnost postavljanja realnih zahtev v življenju, ne da bi uporabil manipulativno obnašanje. Realno gleda na vse, kar se dogaja okoli njega. Sebe realno preceni, pri tem pa ne skriva pomembnih čustev in motivov.

Kadar se znajde v težavnem, nepričakovanem položaju ali pod stresom, ostane miren. Še vedno je sposoben logičnega obnašanja in jasnega mišljenja. Še vedno zna pretehtati alternative in izbrati najprimernejši odziv.

Na trenutke iz sedanjosti zaniha v preteklost in zdi se, da tudi do prihodnosti nima nekega stabilnega odnosa. Zanj vsekakor velja, da živi zavedanje, da je edini trenutek prave moči - tukaj in zdaj. Vse ostalo so le sprehodi iz izkušenj v sanje. Te pa so zanj smiselne le, če jih prenese v življenje.

Potrebuje partnerico, ki ga mentalno stimulira. V odnosu zna biti nepredvidljiv in vedno znova zanimiv. In seveda je to lahko še kako naporno. Ampak tak je in če za razgibanost ne poskrbi partnerica, bo to storil on, saj je zanj dolgočasje enako smrti ljubezni. Njegove črke izražajo veliko potrebo po ljubezni, razumevanju in pripadnosti. Vendar tega ne smemo enačiti z rutino in umirjenostjo v odnosu. Potrebuje živ odnos, ki aktivira njegovo notranjost, saj to povečuje njegovo moč, čustva, ljubezen.

Naj vas ne zavede potreba po družabnosti. Ta še ne pomeni, da v partnerske odnose vstopa z lahkoto. Nasprotno. V svojem bistvu je precej osamljen, saj dimenzije njegove duše razume le malokdo. Da se le redkokdaj, a takrat z vsem kar je, intenzivno, globoko, ljubeče, posesivno. V odnosu ne prenese utesnjenosti. Da lahko da vse, kar je, potrebuje občutek svobode in nevezanosti. Zanimiv, naporen in neponovljiv. Četudi se nasprotja baje privlačijo, mu bo pravo potešitev prinesla le oseba, v kateri bo srečeval - sebe.

Erazem je oseba s povsem jasno samopodobo. Zdi pa se, da je njegov največji kapital (pronicljivost), tudi njegova največja ovira.

Jožica Leskovar

Gospod Lady

Nekoč je bila v Lady rubrika, zdaj že blagopokojna, v kateri so znani in polznani opisovali svoj teden. Preden smo jo upokojili, je rubričica, uradno brez imena, neuradno pa poimenovana kar Dnevnik, za nas naredila nekaj res lepega: dala nam je Erazma.

Ko sem prebrala Erazmov dnevnik – izšel je 4. maja 2005 – sem praktično zavriskala. Tako, potihem, v sebi. Končno nekdo, se mi je smejalo, ki ima

a. zanimivo in zelo netipično življenje in
b. dar za pisanje.

B je še veliko pomembnejši, ker je tako neznansko, neverjetno redek. Res. Še tako pametni, razgledani, zgovorni ljudje ponavadi čisto otrpnejo, ko morajo nekaj napisati. Stavke zlagajo kot neenakomerno nažagana polena. Tule pa je bil končno nekdo, ki se ni ustrašil tipkovnice. In sem rekla, naredite mi tega človeka našega. Nisem prav verjela, da bo za to, vprašali smo ga pa vseeno. Nekaj dni in en dolg pogovor pozneje je bil naš. Postavil je nekaj pogojev, vendar povsem realnih in korektnih.

Naslov kolumne, Divji v srcu, po istoimenskem filmu Davida Lyncha, sva izbrala skupaj. Prva je izšla 25. maja 2005. Tako sem razdevičila Erazma. Menda ni nič bolelo.

Kolumna je bila še majčkeno opotekava in tipajoča, ampak naslednja, v kateri je prešerno preganjal hostese in klepetal o vibratorju svoje prijateljice, je bila prav tisto, kar sem hotela, ko sem ga snubila za kolumnista – zapiski človeka, ki živi precej drugače kot povprečen Slovenec, ki o tem zelo odkrito in brez sprenevedanja spregovori, zna to narediti z veliko humorja in povsem brez samocenzure. Kot je sam napisal precej kolumen pozneje: »Zakone nam pišejo drugi, moralo si pa lahko postavimo sami.«

Jelka Sežun, Erazmova prva urednica

Edinstvena svoboda misli, besede in akcije

Kolumno imenujemo po angleški besedi column, ki pomeni marsikaj. V arhitekturi je steber, v vojski kolona, v tisku redna rubrika, stolpec. V anatomiji poznamo spinal column, hrbtenico. Omenjam jo zato, ker brez nje ne moreš pisati kolumen, biti kolumnist. Če hočeš biti pravi kolumnist moraš imeti hrbtenico oziroma (tega ne morem povedati drugače) “jajca”. Kolumnist ne sme biti pristranski, imeti mora svoje mnenje, se z njim dejansko strinjati (z drugimi besedami: ne sme biti “plačanec” ali “najemnik”) in ga pojasniti, pa naj gre za mnenje o javnih ali političnih vprašanjih, o katerih se Slovenci zadnja leta tako radi ravsamo, ali seksualnih vprašanjih, do katerih smo še vedno zadržani in zardeli.

Erazem ni novinar, je pa kolumnist. Ni edini nenovinar, ki je kolumnist. Kolumnist je v Lady, reviji, ki ni najbolj znana po kolumnah ali najbolj brana zaradi kolumen. Pa kaj! Pomembnejša od “kakovosti” elitističnih visoko intelektualnih bralcev (nekateri bolj vzvišeni kolumnisti kot da pišejo drug za drugega in namesto penisov merijo intelekt) je “količina” bralcev, ki jih dosežeš. Bralcev, ki radi razumejo kar berejo.

Nenovinarji so lahko (nekateri dejansko so) boljši kolumnisti kot so novinarji. Pa veste zakaj? Zato, ker ne živijo od pisanja. Erazmove kolumne različni ljudje različno berejo in se nanje različno odzivajo. Nekateri ga imajo za bogatega eksibicionista, ki pred svetom razgalja svoj hedonizem in hrani svoj veliko ego, nekateri za edinstvenega kolumnista, ki jim bere misli in se jih upa napisati. Erazmove kolumne imajo edinstveno kakovost: ultimativno svobodo misli, besed in akcije, pa naj nam je to, kar misli, napiše ali počne, všeč ali ne. To kar prebereš je to. Resnica. Dovolj sem ga spoznal, da vem, da to, kar Erazem napiše, Erazem tudi misli, čuti, doživi. To je on, tak je, pa naj piše o RKC ali o bejbi, ki jo je dal dol’. Sam ga rad berem. Za razliko od mnogih drugih pišočih ljudi, med katerimi sem tudi sam, ne živi od pisanja, ker dejansko je hedonist (pa s tem ne mislim samo na seks, ampak na življenje), ker polaga račune samo samemu sebi in ker (he, he…) je samski.

To ne pomeni, da tisti, ki živijo od pisanja, v kolumnah ne pišejo svoje resnice, saj največkrat jo, pomeni pa, resnici na ljubo, da včasih ne gremo do konca. Erazem pa gre… Od tod tista privlačna opomba pod kolumno, da so mnenja v kolumni avtorjeva.

Erazma sem, kot sem napisal že v Lady, ko sem mu čestital za prvih sto kolumen, ki jih vsebuje ta knjiga, spoznal tam, kjer ga raje ne bi spoznal izven forme in nepripravljen – na teniškem igrišču, v dvoboju, ki ga je organizirala Lady. Prvo, kar sem žal prepozno spoznal je bilo to, da je veliko boljši igralec tenisa kot sem jaz in teniški kavalir. Edini teniški kavalir! V tenisu, čeprav je viteški šport, v katerem je sabljo nadomestil lopar, ni kavalirstva. Tistega groznega dne bi mi najbrž lahko dal dve kravati, ki jih sicer ne prenesem (nikjer, posebej pa ne na teniškem igrišču), pa mi jih ni dal. Nekaj let kasneje vem, da je tudi dober, lojalen prijatelj, gostitelj, kuhar…

Čeprav sem spraševal naokrog, mi, začuda, nihče ni znal povedati nič dobrega o njegovem tenisu, pa veliko slabega in lažnega o njem in izvoru njegovega »bogastva«. Nisem se prvič prepričal v to, da veliko ljudi ve veliko slabega o ljudeh (zavist ni nekaj lepega, žal pa je postala preveč prisotna v naši lepi deželi), ki jih sploh ne poznajo, posebej, če jim gre dobro in imajo vrsto talentov, in dober posel, dobro hišo (v njej pa, med drugim, dobro sauno in dober jacuzzi) dobre avtomobile, dobro barko, dobre bejbe in – bognedaj! – svoj avion, letalo, ki ga sam pilotira. Grozen tip, ta Erazem, prav res! Avion zna vozit’, kitaro zna igrat’, tenis zna igrat’, smučat’ zna, kuhat’ zna, potapljat’ se zna, več uspešnih poslov zna vodit', kaže, da zna tudi seksat' (sodeč po priljubljenosti med ženskami) in… zna pisat’, v kar se boste, če se še niste, prepričali, ko boste brali to knjigo. Ne gre samo za to, kako pišeš, ampak tudi o čem pišeš, predvsem pa kaj napišeš. Dvomim, da bi lahko kdorkoli drug napisal tole (odlomki so iz kolumne, ki jo je napisal po ogledu prve bondijade z Danielom Craigom kot Jamesom Bondom):

“Težko bi rekel, da je film nedopustljivo slab, vendar ni Bond. Ni niti B od Bonda. Že izbira širokonosega, rahlo plešastega, primitivnega mišičnjaka, ki bi svojimi štrlečimi ušesi in vse prej kot šarmantnim pogledom ustrezal le kakšnemu pokvarjenemu ruskemu, iz kozaške družine izhajajočemu agentu, je zgrešena. Bond, kot samostojen filmski žanr je izdan. Lik je ubit.”

“Ko nam junake nadomestijo povprečneži, ko se sanje spremenijo v vsakdan, ko je vsaka stvar že povsem sprejemljiva in normalna, začne vse skupaj stagnirati. Vendar ne za dolgo. Stvari gredo potem nevzdržno navzdol. Že prej slabo in dvojno družbeno moralo nadomesti demagogija, moč dobijo zdolgočaseni primitivci, nastopi znani ovčji sindrom, vse skupaj pa v totalitarno mračnjaštvo pomaga potisniti sila, ki pravzaprav poganja celo vesolje. V dobrem in slabem: inercija.”

“Mogoče bo življenje res vedno našlo svojo pot pa četudi skozi najbolj degenerirana obdobja naše družbe, kjer na eni strani vlada puritanska morala in na drugi gejevske esteske norme. Tako bomo v naslednjem Bondu morali verjetno gledati tudi z moškimi poljubljajočega se Craiga in ... preživeti. Kako je že rekel moj veliki prijatelj Niko: "Nič nimam proti homoseksualnosti, le ti pedri mi gredo že pošteno na živce!""

Tako o Craigovi premierni bondijadi Casino Royale lahko piše samo Pintar, Erazem Pintar, ki me po marsičem spominja na nekdanjega Bonda.

Samo dva Erazma poznam. Pintarja in Erazma Predjamskega, pred katerim sta pred veliko stoletji trepetala tako Trst kot Dunaj. Ker ga Habsuržani niso mogli premagati v boju, so ga s pomočjo izdajstva. Podkupili so enega izmed njegovih mož, ki je prižgal svečo na oknu Erazmove sobe, da so ga tržaški strelci zasuli s kamnitimi kroglami, Habsburžani pa njegov grad požgali. Ker so Erazma hoteli umoriti tudi v zgodovinskih knjigah so se o njem izmislili neresnico o roparskem vitezu, ki je umrl na stranišču.

Erazem Predjamski pooseblja vrline, ki mi jih manjka v današnjem svetu in pri današnjih moških: prijateljstvo, možatost, kavalirstvo, bojevitost, neustrašnost…

Erazmu Pintarju sta starša izbrala zelo primerno ime. Drži sabljo še naprej pokonci, bojevnik!

Sobojevnik Kastelic, Brane Kastelic